15.02.2024

Živjo!
Hodim v službo, malo zasanjana razmišljam, kaj bom počela za vikend. Pa saj je ja pust, nekdo bo zagotovo pekel krofe in jaz bom tista, ki bom pomagala.... vse pojest! 

Nakar me ustavi gospa, tam nekje 65 let in pravi: "Dobro jutro, kaj vas lahko vprašam nekaj, pa prosim brez zamere."

Itak, če pa kaj – se pa rada pogovarjam. "Jutro, absolutno, brez zadržka, vprašajte." Pa tako malo skeptično izstreli: "to imate lasuljo na glavi, kajne?"

Naj vam za lažjo predstavo povem, da imam zelo močne, goste in dolge lase. No, vbistvo imam drede. Veste, to je tisto, ki ni ne eno in ne drugo. Pač, lasje, prepleteni, zlepljeni v podolgovat zvitek, podoben kiti.

"Zgleda tako, ane? Saj vem, da so maškare jutri, ampak ne. Na meni je vse naravno, se zasmejim."
Debata se razvije, nakar mi gospa tako malo otožno, s cmokom v grlu, prizna, da se hčerka bori z boleznijo, pri kateri izpadajo lasje. Alopecija. Si mislim, pa to je grozno. Okej, seveda to misel zadržim zase in se spomnim rečt kaj bolj primernega. V takšni situaciji pač poskušaš biti ljudem v oporo. Biti prijazen stane menda nič. "Veste, jaz pa verjamem, da je sreča na strani hrabrih in da nikoli, res nikoli, ne gre obupat." Še sreča mi možgani delujejo hitreje kot jezik. Včasih.

Med pogovorom ji zaupam kje in kaj delam.

"Vaaav, pa to je super delo. Pomagati ljudem, ko so sami v največji stiski. Krasno. Me veseli, da nekaj takšnega obstaja tudi pri nas."

Kaj ni lepo, ko te že zjutraj nekdo nasmeji, si mislim in nadaljujem pot v službo.

Med malico si vzamem čas in na hitro poguglam, kaj pravzaprav alopecija je. Berem najrazličnejše članke in ugotavljam, da pravzaprav ni tako grozno, kot se je to odvijalo v moji glavi. Res je, da učinkovitega zdravljenja (še) ni, pa vendarle obstajajo možnosti, ki ti po takšni hudi diagnozi, dajo ponovno upanje. Življenje se ne ustavi. Ustavimo si ga sami – s svojimi mislimi. In pri večini stvari je zgodba podobna. Upanje pa nikoli ne umre. In prav je tako. Zato, izkoristite vsak dan, imejte se radi in nesebično pomagajte tistemu, ki sam ne (z)more.

Tudi mi, Društvo Projekt Človek, smo tu za vas - program za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti.

Zala, javna delavka, REGIJSKI SPREJEMNI CENTER KOROŠKE