Vzgajanje se sicer začne v družini, nikakor pa se tukaj ne konča!

Vzgajanje se sicer začne v družini, nikakor pa se tukaj ne konča!

15.05.2019

Nova Gorica, 14. maj 2019 – Skrb zbujajoče številke, ki jih beležijo v Društvu Projekt Človek, opozarjajo na vse težjo problematiko, s katero se soočajo mladostniki in njihovi straši. Število mladostnikov, ki je poiskalo pomoč v zadnjih treh letih je naraslo za kar 60%, prav tako se je za skoraj 30% povečalo število svojcev. Večinoma se starši obrnejo po strokovno pomoč, ko sami ne zmorejo več, so obupani, problematika mladostnika pa je prezahtevna z njih. Zato so v Društvu Projekt Človek organizirali strokovni posvet, o pomenu vzgoje in načinih kako zaobiti pasti, na katere se lahko starši ujamejo pri odraščajočih mladostnikih. Prispevki posveta so pripeljali do zaključkov, da smo za zagotovitev varnega prostora mladostnikom odgovorni prav vsi, tako starši, vzgojitelji, učitelji kot tudi drugi strokovni delavci. Ne smemo si zatiskati oči, marveč se moramo povezovati in pravočasno ukrepati.

"Vzgoja je umetnost, ki zahteva čas. Čas, ki ga starši namenimo svojim otrokom, čas, ki je v današnji družbi vse bolj merjen z dobičkom in ki ga je vedno premalo,« je goste strokovnega posveta nagovorila mag. Suzana Puntar, predsednica Društva Projekt Človek. Še posebej je poudarila, da se »vzgajanje začne v družini, nikakor pa se tukaj ne konča. Vesela sem, da ste si danes vzeli čas za nove informacije, za izmenjavo izkušenj in medsebojno povezovanje.«

mag. Elena Zavadlav Ušaj, podžupanja Mestne občine Nova Gorica je izrazila hvaležnost Društvu Projekt Človek za prizadevanje k zmanjševanju oz. omejevanju težav na področju zasvojenosti v Mestni občini Nova Gorica in povedala: »Pomembnost programa Projekt Človek za Novo Gorico se kaže v nudenju psihosocialne pomoči občanom in njihovim svojcem, ki imajo težave z zasvojenostjo, ekstencialnimi in duševnimi stiskami ter stigmatiziranostjo. Ker nam v Novi Gorici ni vseeno, bomo tudi v bodoče podprli vse, ki se s tem ukvarjate.«

Pomen nudenja ustrezne pomoči in pomen, ki ga nevladni sektor ima, je izpostavil Marko Vudrag, dr. med., spec. higiene iz NIJZ, OE Nova Gorica: »Ni ga zdravja brez duševnega zdravja! Ključni pripomoček pri preventivi in implementaciji pozitivnih rezultatov duševnega zdravja je zagotovo vedenje o zasvojenosti, soočanje s to problematiko in izvajanje ustreznih ukrepov. In prav tukaj ima nevladni sektor pomembno vlogo, kajti inštitucije sistema nikoli niso dovolj za vse, ostane marsikaj kar naredimo potem – nevladni sektor je torej ta, ki to dopolni.«

O samem delu in opažanjih pri delu z mladostniki, ki imajo težave v odraščanju, je spregovorila Ane Marie Gačnik iz Društva Projekt Človek, Programa za otroke in mladostnike: »Pri našem delu opažamo, da vplivi v domačem okolju na mladostnika delujejo močneje kot ambulantne obravnave. Zato nam je zelo pomembno, da v obravnavo vključimo tudi starše.«. Dodatna opažanja, ki jih je podelila zbranim na posvetu so: »starši in strokovne inštitucije največkrat odreagirajo, ko so težave že res kritične«, razlogi za to, so po opažanju strokovnih delavcev Društva Projekt Človek v tem, »da si starši zatiskajo oči in težko sprjemejo, da se to dogaja ravno jim. Ravno tako opažamo, da tudi šole lahko odreagirajo prepozno, saj se bojijo za svoj ugled«. Ob tem je osvetlila namen tega posveta in pomen sodelovanja: »Bistveno je, da smo tukaj! Torej organizacije, ki nudimo pomoč mladostnikom in njihovim svojcem, da je lokalna skupnost s tem seznanjena, ter da stokovne službe sodelujemo med seboj!«  

Celoten pregled delovanja mreže Mladinskega centra Nova Gorica na področju preprečevanja zasvojenosti in spodbujanja zdravega življenjskega sloga, ki se izvajajo ob podpori Mestne občine Nova Gorica je predstavila Jelena Vukmir iz Mladinskega centra Nova Gorica, ter dodala: »Aktivnosti programa se izvajajo tako v šolskem kot družinskem okolju ter civilni družbi, s posebnim poudarkom na lokalnem okolju.«.

 

O izkušnjah pri delu z mladimi je nadaljeval Matjaž Strnad, vodja Kriznega centra za otroke in mladostnike, CSD Severna Primorska: »Mladostnikom lahko ustrezno pomagamo le, če starši pridejo po pomoč prostovoljno in pri tem izrazijo interes. Pogostokrat pa je pogled staršev na težave mladostnika statičen, to pomeni, da težave pripisujejo zgolj mladostniku in zunanjemu okolju, ne prepozanjo pa korelacije med mladostinkom in njimi (odnos do sebe in težave v partnerskem odnosu).« Najpogostejše zasvojenosti pri mladostnikih s katerimi se srečujejo na Centru za socialno delo, kot pojasni, so »pametni telefoni, računalniki (igrice in socialna omrežja) ter marihuana.«

Ingrid Markočič Tadič, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Nova Gorica, je predstavila publikacijo Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki je prva tovrstna publikacija, s prikazujočo analizo stanja na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Poudarila je: »Javne službe, ki skrbijo za duševno zdravje otrok in mladostnikov, so temelj družbene skrbi za duševno zdravje in obsegajo dejavnosti, programe in storitve v zdravstvenem, socialnem in šolskem sektorju s področja promocije duševnega zdravja, preventive duševnih težav in motenj, zdravljenja in rehabilitacije.«

 

Na povečanje težavnosti problematike pri mladih vpliva tudi pojav novih (sintetičnih) drog.  Tjaš Prinčič, iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Nova Gorica pove, da v Sloveniji deluje regijska mreža zgodnjega obveščanja na pojav novih psihoaktivnih snovi od leta 2015 dalje. Ob tem je pojasnil: »Sistem zgodnjega obveščanja na pojav novih psihoaktivnih snovi ima tri pomembne naloge: zgodnje odkrivanje novih drog; hitra izmenjava informacij o proizvodnji, prometu, uporabi in tveganjih ob uporabi NPS ter hitro obveščanje vseh ključnih deležnikov.«

Miha Kramli iz Zdravstvenega doma Nova Gorica, terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti je pozval k odgovorni uporabi nove tehnologije in se pri tem sprašuje: »Kaj počnemo z otroškimi možgani?«. Ob tem navaja, da smo posegli v otroško zibelko: »monitorji so povsod in proizvajajo zelo močne dražljaje – intenzivne barve in zvoke. Ko otroka izpostavimo elektronski napravi, ga učimo naj ne zaupa sebi, svojim občutkom in razmišljanju, ampak napravi.«

Pomemben vidik zunanjega vpliva okolja oz. družbe na vzgojo in mlade je izpostavila tudi doc. dr. Vesna Vuk Godina, s Filozofske fakultete, Univerza Maribor, s tem, ko je osvetlila povezavo med sodobno potrošniško kapitalistično družbo in naraščanjem zasvojenosti med mladimi: »Naraščanje med mladimi ni individualni, ampak družbeni problem, saj današnja vzgoja v potrošniških kapitalističnih družbah načrtno ustvarja libidinalne ustroje, ki so primerni za zdrs v odvisnost.«

g. Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti je opozoril na pomen vzgoje: »Z vzgojo mladino usmerjamo k ciljem – njihovim in ne našim!« in zaključil s pomembnim elementom  vzgoje, ki se ga marsikateri starš ne zaveda, in sicer da mlade »z družinskimi sestanki in nenehnim pridiganjem ter pritoževanjem, ob njihovih napakah pa s hladnim odklanjanjem, na ta način pravzaprav naženemo stran od sebe«.

Današnji posvet je bil priložnost za deljenje znanja, izkušenj, primerov dobrih praks, hkrati pa tudi za odpiranje dilem, ki se pojavljajo v današnjem času, ki je poln izzivov za odraščajočega posameznika, hkrati pa tudi za tiste, ki ga vzgajajo oz. spremljajo na njegovi poti odraščanja.

Posvet je že košček mozaika, ki odslikava rešitve in jasno kaže, da se stroka že odziva na težave mladih. Še več, strokovnjaki na področju sociale, šolstva, zdravstva in mladinskega dela se povezujejo; medsektorsko sodelovanje je torej v teku. Hkrati pa svoje ugotovitve, znanja in prakse širijo tudi v širšo javnost, saj je poglavitni namen doseg družine, kjer se da v sklopu pomoči mladim največ narediti oz. zajeziti težavnost problematike.

Program Križišče, Društva Projekt Človek je nastal ravno zaradi zaznane povečane problematike mladih, v že obstoječim Programu za otroke in mladostnike, Društva Projekt Človek. Namenjen je mladim, ki imajo različne težave v odraščanju, ki eksperimentirajo z različnimi substancami (alkohol, marihuana, nove psihoaktivne snovi), prekomerno uporabljajo digitalne tehnologije in imajo pridružene, psihiatrične težave. V okviru omenjenega programa povezujejo različne organizacije, ki si med seboj delijo izkušnje in tako nudijo še bolj kvalitetno pomoč mladim in njihovim svojcem. V ta namen so na področju celotne Slovenije vzpostavili mrežo izvajalcev različnih oblik pomoči za mlade z različnimi težavami, ki so jim dostopne v njihovem lokalnem okolju. Vzpostavili so informativno točko oz. spletno stran www.krizisce.org, kjer mladostniki in svojci dobijo informacije o pomoči, ki je na voljo v njihovem lokalnem okolju. Na voljo pa jim je tudi brezplačna številka 080 23 40, če potrebujejo informacije, pogovor, nasvet ali usmeritev.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.