Aktualno

Strokovni posvet v Piranu

21.09.2016

Sprejemni center Piran, Društva Projekt Človek ob 10 letnici delovanja, s Strokovnim posvetom »Mladim svet se ruši« preverja ali je stanje med mladimi res tako alarmantno?

Piran, 6. oktober 2016 – V Društvu Projekt Človek opažajo porast mladih, ki poiščejo pomoč v njihovih programih, tudi v Sprejemnem centru Piran. Problematika mladih je vse težja in začne se veliko prej, preden eksperimentiranje preraste v redno uporabo drog. Strokovni posvet »Mladim svet se ruši« je osvetlil ravno tiste pomembne dejavnike, ki so lahko vzrok za težave otrok in mladih kot tudi rešitve, ki mladim, staršem in strokovnjakom pomagajo težave premostiti ali pa jih celo preprečiti. Širšo in strokovno javnost so priznani strokovnjaki s področja dela z otroki in mladimi ter adiktologije spomnili, da so to najranljivejši in najdragocenejši del naše družbe, ki potrebujejo varen in pristen odnos, ter občutek pripadnosti in povezanosti znotraj družine, institucij, lokalne skupnosti in celotne družbe.

»Trend, da v naše programe vstopa vse več mladih, da Sprejemni center Piran vstopa v najstniško obdobje, ter dejstvo, da tudi naš poseben program za otroke in mladostnike letos praznuje 10 letnico delovanja, so razlogi, da smo posvet posvetili prav mladim. V letu 2006 je program za otroke in mladostnike obiskalo 10 mladih in 13 njihovih svojcev, v letošnjem letu že 72 mladih in 190 staršev oz. svojcev,« je pove mag. Suzana Puntar, predsednica Društva Projekt Človek. Ob tem še dodaja: »V programu se srečujemo z mladimi, ki so vse bolj oškodovani, brez podpore doma, pri katerih je izključitev iz šole skorajda neizbežna. Ti mladi potrebujejo prilagojeno terapevtsko skupnost, ki bo delovala kot nadomestna družina in hkrati omogočala mladostnikom šolanje«.

Mojca Gabršček, Urad za družbene dejavnosti Občine Piran se je v imenu župana Petra Bossmana zahvalila Društvu Projekt Človek za dobro sodelovanje in izrazila hvaležnost z naslednjimi besedami: »Vse več je novih drog med mladostniki in hvaležni smo Društvu Projekt Človek za preventivne programe, ki jih izvaja. Nesebično ponujate pomoč tudi tistim, ki so že zasvojeni in skupaj z njimi iščete rešitve.«

O dobrem sodelovanju je spregovorila tudi Marjeta Ferlan Istinič, sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: »Že pred 10 leti smo sodelovali pri odprtju Sprejemnega centra Piran, ki je prvi Sprejemni center izven Ljubljane. Hvaležni smo za energijo, ki ste jo v društvu vložili za širjenje in odpiranje tudi drugih sprejemnih centrov po Sloveniji ter strokovnost, ki jo nudijo vaši programi. Veseli nas tudi, da je posvet namenjen prav mladim, saj danes govorimo že o zasvojenih otrocih. Na Ministrstvu smo zaznali potrebo po terapevtski skupnosti za mlade.«

»Novodobne tehnologije, hitenje, kapitalističen odnos do sveta, pomanjkanje vredno in neosebni odnosi, niso najboljša popotnica mladim in četudi je naslov posveta Mladim svet se ruši, je paradigma Projekta Človek usmerjena v človeka, v tisto kar je dobrega v njem, v njegove potenciale, torej v tisto, kar človeka gradi.« je povedala Dora Pal, strokovna vodja Društva Projekt Človek.

O težavah mladih in ključu za uspešno delo je Gregor Dular, iz Programa za otroke in mlade v Društvu Projekt Človek izpostavil: »Mladi, ki prihajajo v naš program so vse bolj nesamostojni, navajeni zunanjega animiranja, medtem ko jim samoiniciative močno primanjkuje. Za uspeh je ključnega pomena vzpostaviti varen in zaupanja vreden odnos.«

O pomenu varnega odnosa oz. varne navezanosti je spregovoril tudi dr. Albert Mrgole, direktor zavoda Vezal: » V zadnjem času se silovito razvijajo znanstvena spoznanja, ki s pomočjo teorije navezanosti, nevroznanosti, socialne psihologije in drugih ved pojasnjujejo naša vedenja na podlagi čustvenega dogajanja. Izreden pomen imajo trdni čustveni stiki med starši in odraščajočimi otroki.«

Dr. Bogdan Polajner, Združenje Bonding psihoterapevtov Slovenije opozarja, da smo danes še vedno premalo pozorni na pomen vzgoje, ko pravi: » Starši dandanes nimajo sistemsko razvite opore, ki bi jim pomagala pri prepoznavanju zdravih in škodljivih odnosov ter vzgojnih stilov. Zato marsikateri starš ne zna ločevati kateri so vzgojni slogi, ki otroku koristijo in kateri mu škodujejo.«

Da je prepoznavanje čustvenih in vedenjskih motenj že v zgodnjem otroštvu izrednega pomena je opozorila tudi mag. Natalija Bilobrk, Ambulanta za klinično psihologijo za otroke in mladostnike: »Ugotovitve iz raziskav kažejo, da se je pri večini odraslih oseb z duševno motnjo, ta prvič pojavila že v otroštvu ali mladostništvu. Pogostejše so pri otrocih, ki odraščajo v družinah z večjimi stresnimi obremenitvami. Starši teh motenj dostikrat ne prepoznajo pravočasno.« Na Kliniki so razvili koncept več-družinskih skupinskih terapij: »Z njihovo pomočjo se družine učijo druga od druge, se podpirajo, se počutijo manj izolirane in stigmatizirane, krepijo občutek upanja in zaupanja, da lahko pomagajo svojim otrokom« je še dodala.

Teja Puc, svetovalna delavka na Gimnaziji Nova Gorica, o svojem delu izpostavlja predvsem težavo, ko mladostnik zavrača pomoč: »Kot svetovalna delavka se velikokrat spopadam s problemom, ko mladostnik noče pomoči in se ne želi vključiti v dodatno obravnavo, njegove težave pa naraščajo. Marsikateri mladostnik ne zaupa zdravstvenim ali socialnim službam, ker so obravnave preredke. Več sreče imamo, kadar jih usmerimo k nevladnim, humanitarnim organizacijam, saj izkušnje kažejo, da bi mladostniki potrebovali redno, tedensko obravnavo ali celo nekajmesečno izločitev iz primarnega okolja. Omogočiti bi bilo potrebno čimbolj bogato lokalno mrežo strokovne pomoči.«

»Da bi otrok lahko razvil zdravo samopodobo, se mora počutiti dragocenega in koristnega. Cilj našega dela ni v tem, da se otrok drugače vede, ampak da gradimo močan odnos.« je kot osnovno vodilo njihovega dela povzela Nerina Bonassi Battelli, iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše.

Letos je v Izoli začel delovati tudi Lougout – Center pomoči pri prekomerni rabi interneta, in kot je povedala Lorena Pahović: »Gre za program namenjen posameznikom, družinam, partnerjem in svojcem tistih, ki digitalne vsebine uporabljajo prekomerno ali pa imajo težave z zasvojenostjo – računalniške igrice, družabna omrežja, spletne igre na srečo, spletno nakupovanje, pornografija ipd.« Lokalna mreža institucij, ki nudijo pomoč otrokom in mladim je tako z letošnjim letom bogatejša še za eno organizacijo.

Za konec je dr. Milan Krek iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje – Območna enota Koper pozval odločevalce k podpori ustanavljanja in delovanja ustreznih preventivnih programov, na področju zasvojenosti, kajti kot pravi: »Zasvojenost je bolezen, ki se jo lahko uspešno prepreči in tudi uspešno zdravi. Zgodnejši ukrepi dajejo boljše rezultate«.

S posvetom smo torej ugotovili, da je stanje med mladimi alarmantno, težave mladih se stopnjujejo, vse več je čustvenih, vedenjskih in duševnih motenj, ob tem ko marsikateri starši niso ustrezno opremljeni za reševanje težav svojih otrok. Vendar pa smo s posvetom ugotovili tudi, da se stroka na probleme odziva in išče rešitve. Pomoč mladim ima skupini imenovalec in to je prepoznavanje pomembnosti in dragocenosti v vsakem otroku in mladostniku ter v vzpostavljanju odnosov z njimi, ki temeljijo na zaupanju in varnosti. Starše je potrebno oz. se jih že opremlja z znanjem in spretnostim, da so kos težavnim mladostnikom. Oblike pomoči in pristopi so različni in se še razvijajo. Delo naš še čaka v povezovanju strokovnih institucij v lokalnem okolju in podpori na državni ravni, a koraki v to smer se delajo, eden izmed njih je bil zagotovo današnji posvet.