11.11.2022

Zasvojenost je kronično napredujoče biološko, družbeno in psihično stanje z možnostjo zdrsov in recidivov. Želja po omami (psihološki vidik zasvojenosti) ostaja tudi ljudem, ki prenehajo z uživanjem substanc ali izvajanjem zasvojenskih vedenj – torej pri tistih, ki vzpostavijo abstinenco. Če ponovno izgubijo nadzor nad svojim vedenjem, lahko prisotnost želje po omami privede do zdrsa; če tudi po tem dogodku nadaljujejo s tovrstnim vedenjem, navkljub neprijetnim posledicem v njihovem življenju, pa novo stanje imenujemo recidiv (ponovitev zasvojenskega stanja).

 

Pot v recidiv je proces, ki traja dalj časa. Začne se s sprožilci, ki osebo spomnijo na omamo. To so lahko ljudje, dogodki, lokacije, čustva, predmeti, okusi, vonji itd. Ti sprožilci vzbudijo misli na omamo. Ponavljajoče misli željo po omami stopnjujejo v hrepenenje po omami. V tej fazi ljudje običajno že načrtujejo omamo in to jih v mnogih primerih privede do zdrsa. Ob zdrsu se psihološkim vidikom zasvojenosti pridružijo še biološki (pogosto tudi družbeni) in ta kombinacija vplivov tlakuje pot zasvojene osebe v recidiv.

Poznavanje procesa, ki vodi v recidiv, omogoča preventivna ravnanja s katerimi se lahko pred njim zavarujemo. Prej kot se zasvojena oseba prepozna v tem procesu, lažje se je zavarovati. Zato je za stabilno abstinenčno življenje pomembno poznavanje in izogibanje sprožilcem.

• Primer: Metka se je veliko omamljala na koncertih elektronske glasbe. Ko je vzpostavila abstinenco, ni več obiskovala tovrstnih koncertov, čeprav je imela veliko željo po njih.
  Vedno to v življenju ni mogoče, zato je naslednje obvarovalno dejanje, ki je na razpolago zasvojenim, prekinjanje sprožilcev.

• Primer: Metka je prestavila radijsko postajo, ko so na njej začeli vrteti elektronsko glasbo.
  Za tiste, ki v tem niso uspešni, je pomembno, da o svojem doživljanju ob sprožilcih govorijo z drugimi. Že samo razkrivanje drugim zmanjša željo po omami.

• Primer: Metka je na skupini abstinentov povedala, da je v zadnjem tednu trikrat slišala elektronsko glasbo na radiju in ni prenehala s poslušanjem. Zadnji dan je namerno ob določenem času prižgala določeno radijsko postajo in poslušala že celo oddajo, ki je trajala 1 uro.
  Kadar sprožilci vzbudijo misli, ki ostajajo tudi po tem, ko sprožilci niso več prisotni, je pomembno prekinjanje misli.
• Primer: Metka je začela razmišljati, da bi obiskala techno koncert, saj je videla, da ji poslušanje elektronske glasbe na radiju ni škodovalo. Prepoznala je svoje razmišljanje in ga ustavila. Misli je preusmerila s izbiro zahtevnejše jedi za pripravo kosila.
  

Recidiv je pri zasvojenosti pogost pojav in navzven deluje, kot da oseba v enem trenutku deluje dobro, v drugem pa se vse poruši. Tako se pogosto počutijo tudi osebe, ki recidivirajo. Razumevanje procesa recidiva pa razkriva, da tega stanja prihaja postopoma. Začenja se lahko tedne in včasih tudi mesece preden nekdo poseže po omami. V tem času pa je mogoče ta proces prepoznati in zaustaviti.