22 LET POHODNIŠTVA V DRUŠTVU PROJEKT ČLOVEK (2. del)

22 LET POHODNIŠTVA V DRUŠTVU PROJEKT ČLOVEK (2. del)

27.11.2020

2. DEL

Po nekaj časa plezanja se zasliši »ni me ubila droga, nisem pa prepričan, da me ne bo stena«.
Da naštejem še nekatere vrhove, ki smo jih osvojili v teh letih, nekatere večkrat:

Pohod na Krn (dva dni), pristop od koče pri Savici, na sliki je dolina za Lepočami, kjer opazimo precej zgradb, ki so jih Italijani zgradili med obema vojnama za potrebe varovanja Rapalske meje. Nadaljujemo v smeri Krna, pod Peski čez Batognico vse do Krna. Z vrha se spustimo do koče pri Krnskih jezerih, tu prespimo. Naslednji dan pa veselo (no ja), čez Komno nazaj do izhodišča koča pri Savici. Hoje prvi dan 12 ur, drugi dan 7 ur. Na pohodu je bilo 14 udeležencev.

PLEZALIŠČE V VIPAVI FURLANOVA IN OTMARJEVA FERATA

Večkrat v teh letih smo šli v Vipavo preplezat Gradiško turo (Furlanovo smer), tokrat smo se odločili, da preplezamo še na novo narejeno Otmarjevo smer. Zaradi težavnosti predvsem Otmarjeve smeri, sem za pomoč zaprosil prijatelja, prav tako vodnika Janeza, da mi priskoči na pomoč. Ko smo prispeli do Gradišča v Vipavski dolini, smo krenili proti omenjenemu plezališču. Pred samim vstopom v ferato smo si nadeli samovarovalne komplete in čelado. Po nekaj časa plezanja se zasliši »ni me ubila droga, nisem pa prepričan, da me ne bo stena«. Po kakih dveh urah plezanja, v nekaterih delih navpični, nekje pa previsni steni smo prispeli do vrha Gradiške. Na vrhu je bilo razpoloženje prešerno, večkrat je bilo izrečeno hvaležni smo vama, za to izkušnjo. Nazaj na izhodišče smo se vračali po planoti Nanosa v smeri Vipave, pot se imenuje čez Plaz. Na pohodu je bilo 12 udeležencev, za pot smo porabili 5 ur.

 LUBNIŠKA JAMA KEVDRC

Nismo osvajali le vrhov, šli smo tudi v jamo. Na enem izmed pohodov mi je pri vodenju pomagal vodnik Iris, kar naenkrat se mu utrne ideja: kaj če bi šli enkrat v jamo? Iris je bil tudi jamar, rad se je pošalil, da je zaradi svoje rejenosti raje zunaj kuhal, kot pa da bi se zagozdil v kakšni špranji. Podali smo se v jamo Kevdrc skrito nekje v Lubniku. Nadeli smo naglavne lučke (krbidovke), nato pa se skozi ozek prehod, splazili do velike dvorane polno kapnikov. V dvorani smo za nekaj časa utihnili, da smo občutili pravo tišino, nato pa še za kakšno minuto ugasnili luči, da smo lahko izkusili kaj prav za prav pomeni čista tema. Izkušnja je bila neprecenljiva, za obisk jame skupaj s pristopom smo porabili 4 ure. V jami nas je bilo 12.

SEDMERA JEZERA

Iz Sopotnice smo se z dvema kombijema odpravili proti Bohinju, do planine Blato. Na kratko smo naredili načrt, kako bo potekal da. Odpravili smo se do planine Jezero, tam smo se najedli in dogovorili za nočitev. Odšli smo po lepi stezici do Dednega polja in opazili, da se na planini nahaja precej planšarskih staj. Pot nas je vodila skozi macesnov gozd obdan z meglico, kar je dalo poseben čar pokrajini. Prišli smo do dvojnega jezera pri Triglavskih jezerih, tu smo naredili postanek, se malo okrepčali za nadalnjo pot s pogledom na Tičarico, nekateri so imeli celo zamisel, da bi šli tja gor. Nadaljevali smo pot v smeri Prehodavcev. Pot se je zložno vzpenjala z lepimi razgledi, na eni strani Lepošpičje, na drugi Tičarica, Zelnarica Kopica... Šli smo mimo jezer, ki so naravnost božanska. Franci hvala!!! Nazaj do planine Jezero smo se vračali po drugi poti, za Kopico, Zelnarico. Med potjo, smo občudovali razglede, videli smo svizce in gamse. Na kočo, kjer smo prespali smo prišli precej utrujeni, v koči smo povečerjali, se le malo podružili in zaradi utrujenosti šli spat. Čakal nas je še drugi dan.

Naslednji dan smo vstali kar zgodaj, saj smo se že ob 8.00 odpravili na naš zastavljeni cilj Pršivec. Med potjo na Pršivec smo bili nekateri zelo utrujeni in smo se morali presegati, da osvojimo vrh. Končno smo prispeli do razglednega Pršivca in trud je bil v trenutku poplačan. Počasi smo se odpravili nazaj proti planini Blato, zaradi utrujenosti smo hodili bolj počasi. Ko smo prišli do kombijev, smo naredili kratko analizo, najbolj pa nas je pri tem razveselil Franci, ko je dejal, da se bomo na poti domov ustavili na pizzi. Kljub temu, da je bilo naporno smo hvaležni za vse, kar smo doživeli v teh dveh dneh.

Povzetki iz utrinkov, ki jih je napisal Marko.

Na sedmera jezera smo se v teh letih podali 5-krat.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.