10.10.2022

V psihosocialni rehabilitaciji oseb z izkušnjo zasvojenosti večkrat opazimo tudi druge duševne motnje; ravno tako lahko pri obravnavi nekaterih oseb z izkušnjo različnih duševnih motenj prepoznamo tudi zasvojenost. Kako je torej zasvojenost povezana z drugimi duševnimi in osebnostnimi motnjami in kaj se pojavi prej?
Zasvojenost lahko razumemo kot duševno stanje, ki negativno vpliva na mnogo področij našega življenja – na naše mišljenje, vedenje, čustvovanje, odnose, družino, delo, šolo, telesno zdravje, finance, družbo ... Hude težave na enem ali več od teh področij pa lahko v naših življenjih prispevajo k razvoju drugih duševnih motenj. Pri nekaterih ljudeh lahko uživanje psihoaktivnih substanc sproži tudi psihotične motnje, ki ostanejo tudi po tem, ko stanje omamljenosti mine.
Primer: Zelo uspešen poslovnež je poleg deloholizma razvil tudi zasvojenost s kokainom, saj si je z njegovim uživanjem pomagal soočati in premagovati izredno težke poslovne izzive. Nekaj časa je to podpiralo njegovo karierno uspešnost. Ob vseh dosežkih pa je zelo trpela njegova družina in prijatelji. Ko se je od partnerke, otrok in prijateljev zelo odtujil, so ga zapustili. Težave v osebnem življenju so začele vplivati tudi na njegovo delo in takrat je začel uživati večje odmerke kokaina, vse pogosteje. Počasi je zaradi omamljenosti izgubljal zmožnosti opravljanja svojega posla in vse manj so mu zaupali tudi sodelavci in poslovni partnerji. Službeni neuspehi so ga močno prizadeli in takrat mu je ugasnila še zadnja svetla luč, ki mu je svetila v življenju – tista, ki mu je pomenila največ. V življenju ni imel nikogar, ki ga bi ob vseh neuspehih podprl in znašel se je v depresivnem duševnem stanju, v katerem je zmogel zbrati motivacijo le še za uživanje različnih drog.

Po drugi strani pa je zasvojenosti tudi odziv na življenjske stiske, s katerimi se ne moremo ali ne znamo soočiti. V omamljenem stanju namreč prekinemo stik s temi stiskami. Z njimi pa se ponovno srečamo takoj, ko omamljenost mine zato nas izkušnja občutka neobremenjenosti motivira, da se ponovno omamimo.
Primer: Gospa je doživljala veliko stisko v socialnih situacijah in se jim je s pridom izogibala. Kadar se tem situacijam ni mogla izogniti so se njene stiske, že ob pripravi na srečanje z več ljudmi, stopnjevale v panične napade. Ugotovila je, da alkohol ublaži njene stiske zato je začela piti. Tako ni le premagala svoje anksioznosti, temveč je s časom postala celo uspešna v stikih z ljudmi. V šoli, ki sta jo obiskovala njena otroka, so jo celo izvolili za predstavnico staršev. Tudi v službi je prevzemala delovne naloge, ki so imele vse več stika s strankami. Naenkrat se je znašla v življenjski situaciji, ki je brez alkohola ni več zmogla obvladati. Po več letih pitja sta odrasla otroka prekinila stike z njo, alkohol pa je začel puščati vidne sledi tudi na njenem telesnem zdravju, zato je psihiatra prosila, da ji predpiše pomirjevala. Ker recepta zanje ni dobila, jih je, kljub njegovemu nestrinjanju, poiskala na črnem trgu, prenehala piti alkohol in tako nadaljevala svoje omamljanje z zdravili.

Zasvojenost je torej lahko posledica duševnih motenj ali pa njihov vzrok. Kakorkoli že, pa se kot ostale duševne motnje kaže tudi v obliki težav v duševnem zdravju, ki so plod različnih bioloških, družbenih in psiholoških dejavnikov.