16.08.2023

S knjigo avtorica nagovarja še vedno tabu temo in upre prst v to, da so tudi matere zmotljive in delajo napake. Opozori, da matere iz svoje stiske, notranje bolečine in nerazrešenih vsebin ne malokrat ranijo svojega otroka, kar je za dekleta še posebej usodno. Še enkrat se nam potrdi rek, pot v pekel je kovana z dobrimi nameni in tudi tukaj ne verjamem, da bi mama svojega otroka ranila iz hudobije ampak iz svoje nemoči.
Avtorica navaja, da čustvena lakota po materi pomembno vpliva na pojav zasvojenosti pri posamezniku. Odnos, ki ga ima posameznik z mamo je vzorčen odnos, ki ga posameznik kasneje goji do sebe, sveta in drugih. posameznik podhranjen materinega odnosa, materine čustvene bližine ni zmožen tvorjenja zdravih in uglašenih odnosov. Rana, ki je nastala v odnosu z mamo je globoka in travmatska in često posamezniki obliž zanjo najdejo v zasvojenosti z alkoholom, zasvojenosti z drugimi psihoaktivnimi snovmi, v zasvojenosti s spolnostjo, v zasvojenosti z odnosi in tudi v motnjah hranjenja

Noben, še tako dober oče ali skrbnik ne more preprečiti rane, ki jo mamina fizična in tudi čustvena odsotnost zadene. Podporni in ljubeči odnosi so lahko še kako prepotreben obliž, rane pa ne morejo preprečiti.

V družbi je še vedno prepovedano priznati, da po meterini popkovini poleg ljubezni teče včasih tudi strup in prav zato je žalovanje za varnim in uglašenim odnosom z materjo zelo zapleten in samoten in vendar za kakovostno življenje pomemben korak.

Proces žalovanja prinaša na dan jezo, žalost, obup, hrepenenje in lahko traja leta in leta.

Po mnenju avtorice je naloga mame, da otroku, omogoči nego, varnost in vodstvo in že, če ena izmed komponent manjka posameznik razvije čustveno rano pri čemer ni bistvene razlike ali gre za mamo, ki je umrla, ali za mamo, ki je otroka zapustila ali pa za mamo, ki je bila čustveno odsotna in v odnosu nefunkcionalna.

Žal v odnosu z mamo nastala rane ne izgine sama od sebe in se prenaša iz roda v rod. Največje darilo, ki ga ženska, mati, lahko da svojemu otroku je, da si dovoli se soočiti z bolečino, ki jo nosi v sebi in rano ozavestiti ter predelati.

Avtorica v svojem delu, nič kaj ne leporeči ampak brutalno iskreno in direktno spregovori o tej pomembni temi.

Knjiga nagovarja hčerke in ne matere, saj ni cilj v bralcu prebuditi krivdo, kaj je kot mati v dobri veri naredila napak ampak sočutje, do ran, ki jih nosi iz odnosa do svoje matere. Šele ozdravljena hčerka je zmožna reči: "Ljuba hči, oprosti mi za vse napake, ki sem jih iz teme nezavednega zaradi bolečine iz odnosa s svojo mamo storila . Dovolim ti, da razrešiš svoje rane v odnosu z menoj, jih zaceliš, jaz pa ti bom pri tem stala ob strani." (Nina Orel)

Kot rečeno, knjiga ni lahkotno poletno branje obljubim pa da vaš duh ne bo ostal lačen. Saj veste, kot pravijo: "Knjiga je za duha to, kar je telovadba za telo."

Pripravila: Sara Pipan, Ba.pth. specializantka gestalt psihoterapije iz Sprejemne pisarne v Novi Gorici