07.07.2020

Po petnajstih letih odvisniškega življenja sem se na svoj 30. rojstni dan
odločila, da ubistvu živim navidezno srečo. Imela sem redno službo v kateri
sem bila uspešna in veliko energije vložila v to.
Bila sem tudi v vezi s fantom, ki je imel probleme s alkoholom in travo. Sama
sem pa ves zaslužek od trdega dela porabila za heroin. Počasi sem začela
prekinjat stike z njim, ker je bil večkrat tudi psihično nasilen do mene. Stike
sem prekinila tudi s vsemi odvisniškimi prijatelji. Najhujšo krizo sem prebrodila
sama doma z močno vztrajnostjo in trdo voljo, da mi to uspe in da jaz to
zmorem.
Šele potem sem ugotovila, da je to šele začetek. Da se bom mogla boriti
naprej.
Odločila sem se za psihiatrično zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti
od prepovedanih drog (CZOPD) v Ljubljani. Tudi tam je bilo težko a z voljo o
visokem cilju mi je uspelo, sedaj je že skoraj leto dni od kar sem bila sprejeta.
Vendar vem, da še vedno potrebujem pomoč in odkrite pogovore. Trenutno
obiskujem dnevni oddelek na CZOPD ter individualne pogovore na Projektu
človek. Poleg tega delam prostovoljno, veliko časa posvečam hoji v hribe,
kuhi, peki, fitnesu, plezanju in še kaj bi se našlo..
Ko bom pripravljena se želim nazaj zaposliti in opravljati poklic, ki mi je pisan
na kožo in v katerem uživam.