Blog

 
 
 

Svetovni dan čokolade

Svetovni dan čokolade

04.07.2021

Mmmmmm....čokolada, kako je dobra, kako je okusna, joj, res se ji težko upremo... Včasih imamo težavo katero čokolado izbrati, ali belo, mlečno, temno, z lešniki, s kokosom, ter katere znamke, Milka, Dorina, Gorenjka, Lindt...Vsekakor pa je še bolj fino če iz čokolde spečemo svojo najljubšo čokoladno sladico. Le kdo se lahko upre slastnim brownijem, čokoladnemu moussu, torti iz treh različnih čokolad ali pa čokoladnim piškotom? Verjetno, da prav nihče.

via GIPHY

Prve znane plantaže, na katerih so gojili kakavovce, iz katerih so izdelovali čokolado, so posadili Maji okoli leta 600 n.št. Sama beseda čokolada je izpeljanka majevske besede »xocolatl« in v prevodu pomeni penast napitek. Kajti čokolada v prvotni obliki ni bila narejena v obliki tablic ali bonbonov, kot jo poznamo danes, temveč v obliki napitka. Po azteški legendi naj bi bila semena kakavovca na naš svet prinešena iz samega raja, zato so Azteki verjeli, da oseba, ki uživa čokolado oziroma ta božji napitek, raste v svoji modrosti in
moči.

To božje zgodovinsko dejstvo nosi tudi latinsko ime kakavovca, rastline, iz katere se čokolada pridobiva. Kakavovec se je najprej namreč imenoval samo »cacao« (kakav). A švedski naravoslovec Carl Linne je to rastlino preimenoval v Theobroma cacao. Theobroma v grščini namreč pomeni »hrana bogov«. Ravno zaradi tega, ker se je čokolada smatrala za hrano bogov, pa je bila čokolada v Srednji in Južni Ameriki tudi tako cenjena in draga. Večjo opaznost med Evropejci pa je čokolada doživela leta 1519, 17 let po tem, ko je Kolumb prvič pripeljal čokolado v Evropo. Takrat je Hernando Cortez obiskal dvor cesarja Montezume ter se tam seznanil s pripravo čokoladne pijače. Španski osvajalci so prav tako videli, da je cesar svoj čokoladni napitek spil pred obiskom svojih ljubic, zato so verjeli, da je čokolada afrodiziak. To svoje znanje o čokoladi so nato odnesli s seboj v Evropo in z njim seznanili španski dvor.

Čokolada daje energijo, kar so poznali že Azteki. Vojakom so jo ponudili pred bitkami, le da zmleto in penasto zmešano z vodo in čilijem. Dviguje moralo in je zdrava za organizem, če jo uživamo zmerno. Slaba novica pa je, da v prevelikih količinah redi. V mnogo raziskavah se je pokazalo za napačno, da naj bi bila zapeljiva poslastica kriva tudi za mozolje, karies in podobne težave. Slabega slovesa si čokolada pravzaprav ne zasluži, saj nekateri trdijo, da že njen vonj krepi imunski sistem. Čokolada namreč vsebuje polifenole, ki preprečujejo srčni infarkt in rakava obolenja. Večji ko je delež kakava, več je v njej zdravilnih snovi. Raziskave tudi kažejo, da so polifenoli v kakavu učinkovitejši od vitaminov C in E. V čokoladi najdemo tudi nekatere pomembne mineralne snovi, kot so kalij, magnezij in krom, potrebne za ohranitev mišične mase, dobro delovanje presnove in preprečevanje stresa. Kakavovo maslo vsebuje nenasičene maščobne kisline, ki uravnavajo raven holesterola. Čokolada je po mnenju strokovnjakov zdrava celo za zobe (če jih redno čistimo): snovi iz kakavovih zrn in mlečne beljakovine zmanjšujejo karies. Ob ugodju, ki ga daje, nastaja v organizmu serotonin, hormon sreče. Krepi ustvarjalnost in psihično ravnovesje. Znanstveniki so našli v čokoladi celo opiatom podobne snovi in feniletilamin, ki preplavi telo takrat, ko se človek zaljubi. Od tod izvira tudi znani rek, da je čokolada duševna hrana, kljub temu pa ne povzroča zasvojenosti. Kdor bi se hotel z njo omamiti, bi je moral pojesti več kilogramov naenkrat!

Pogljete si zanimiv video, kako nastaja čokolada:

 

ČOKOHOLIK:
Urška Peterca, univ. dipl. psih.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.