08.09.2021

V sredo, 8.9.2021, smo ob 6.00 uri zjutraj krenili proti Jezerskemu, tokrat je bil naš cilj mogočna gora Velike Babe, tik ob avstrijski meji severno od Kamniško – Savinjskih dvatisočakov Grintavca, Skute in Rink. Hoditi smo začeli kmalu po sedmi uri, ko je sicer bilo še precej sveže, a se je kmalu naredil čudovit sončen dan.

Tempo je bil ves čas zmeren z več vmesnimi postanki, med samo hojo so bila krajša obdobja tišine in vsake toliko je stekla kakšna debata, ob čemer smo se tudi nasmejali. Pot je bila izjemno lepo speljana in prehodna, ko smo se dvignili nad gozdno mejo pa je teren postajal vse bolj izpostavljen, plezalen in adrenalinski. Zadnjo uro do vrha smo tako hodili po grebenu, na vsaki strani je bil prepad, morali smo biti karseda previdni saj bi ena sama napaka lahko bila usodna. Kljub težavnemu terenu nam je vsem uspelo brez težav prikorakati na vrh Velikih Bab, ki pa je bil v tistem delu dneva kar obljuden, zgoraj smo se srečali z večimi pohodniki, A. je celo srečal svojega prijatelja.

Vzeli smo si daljši odmor za malico, slikanje in opazovanje prečudovite okolice. Razgled in vreme sta bila res odlična. Nazaj smo se vrnili po drugi poti čez Ledine, po sestopu iz Velikih Bab je sledil še en manjši vzpon, tako smo v celem dnevu naredili okrog 1300 m višinske razlike. Približali smo se ledenikom ki smo jih ves čas opazovali iz vrha, nato pa smo naredili še en krajši postanek pri koči na Ledinah. Tam smo popili tudi kavico. Razpoloženje je bilo prav sproščujoče in vedro, takšno kot spada v planine, nobeden se nad ničemer ni pritoževal.

Čakali sta nas še dve uri spusta do kombija. Tik pred koncem smo malo zašli s poti in sekali kar po brezpotju, vendar se nismo mogli zgubiti, saj je pred nami prečkala makadamska cesta na katero bi tako ali tako prišli. Na parkirišče smo se vrnili okoli 16.00 ure in po osmih urah in pol s postanki smo bili že malenkost utrujeni a več kot zadovoljni z današnjim vzdušjem in doživetjem.

Zame osebno je bil to eden izmed lepših pohodov.

M.