Zdravje na delovnem mestu

Zdravje na delovnem mestu

03.03.2022

Zdravje je najpomembnejša vrednota v družbi, in zdravi prebivalci so njen največji kapital. A zdravje ni samo telesno, ampak tudi duševno in pomeni tudi socialno blagostanje. Kako se počutimo, kako se spoprijemamo s stresom v vsakdanjem življenju, kako uresničujemo svoje zmožnosti in prispevamo k okolju, v katerem delamo in živimo, je le nekaj elementov duševnega zdravja.

Delo je eno izmed zelo pomembnih področij v življenju vsakega posameznika. Imeti službo oz. delo, za katero si plačan, človeku zagotavlja eksistencialno varnost, ga izpopolnjuje, mu zagotavlja socialno mrežo, prinaša samospoštovanje in samozavest. Po drugi strani pa je lahko delo tudi vir nezadovoljstva in negativnih vplivov na posameznika.

Delovni proces je pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja, saj zaposleni doživljajo pozitiven občutek vključenosti in koristnosti, kreativnosti, potrditve v delu, podpore sodelavcev. Po drugi strani pa se na delovnem mestu lahko pojavljajo monotone delovne naloge brez vsebine, prezahtevne naloge, preveč dela ali pa strah za izgubo službe, kar vse lahko vodi v stres na delovnem mestu. Za posledicami psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu trpi več kot četrtina zaposlenih v Evropski uniji. V številnih državah članicah Evropske unije se povečuje izostajanje z dela zaradi težav z duševnim zdravjem. Poleg izostajanja z dela so posledice duševnih motenj tudi manjša delovna storilnost, manjša motivacija in večja fluktuacija. Delodajalci so zakonsko zavezani upravljati vse vrste tveganj, povezanih z varnostjo in zdravjem delavcev, vključno s tveganji za njihovo duševno zdravje. Vendar pa je promocija duševnega zdravja ključna, saj vlaganje v duševno zdravje in dobro počutje delavcev prinaša koristi tako organizacijam kot zaposlenim.

 

Delo je ljubezen, ki postane vidna. In če ne morete delati z ljubeznijo, marveč le z odporom, raje zapustite svoje delo ter sedite pred vrata svetišča in sprejmite miloščino tistih, ki delajo z radostjo. Kajti če pripravljate kruh ravnodušno, mesite grenkoben kruh, ki človeka le napol nasiti. In če z nevoljo stiskate grozdje, vaša nevolja vinu dodaja strup. In četudi prepevate z angelskimi glasovi, petja pa ne ljubite, zapirate ljudem ušesa pred glasovi dneva in glasovi noči.

Kahlil Gibran

 

Urška Peterca, univ. dipl. psih.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.