23.10.2023

Duševno zdravje je mnogo več kot zgolj prisotnost oz. odsotnost duševnih bolezni in motenj. Duševno zdravje omogoča ljudem, da doživljajo življenje kot smiselno, da so ustvarjalni in aktivni, da sprejemajo samega sebe in svoja čustva, da čutijo pripadnost družbi, v kateri živijo, in prispevajo k njenemu razvoju in napredku. Duševno zdravje zaposlenih je izjemno pomembno za dobro počutje posameznikov in za učinkovitost ter uspeh organizacij. Zdravo delovno okolje, ki spodbuja duševno zdravje zaposlenih, ima številne koristi, vključno z nižjo stopnjo bolniških odsotnosti, večjo produktivnostjo in zadovoljstvom zaposlenih ter boljšim sodelovanjem in timskim delom. Tukaj je nekaj ključnih vidikov duševnega zdravja zaposlenih:

• »Spremljanje in ozaveščanje:« Delodajalci bi morali redno spremljati duševno zdravje svojih zaposlenih ter zagotoviti ozaveščanje o pomenu duševnega zdravja na delovnem mestu. 
• »Programi za duševno zdravje:« Organizacije naj izvajajo programe za izboljšanje duševnega zdravja, vključno s svetovanjem, usposabljanjem za obvladovanje stresa, dostopom do psihoterapevtske pomoči in drugimi storitvami.
• »Obvladovanje stresa:« Stres je pogost dejavnik, ki vpliva na duševno zdravje zaposlenih. Organizacije bi morale ponuditi mehanizme za obvladovanje stresa, vključno z zmanjšanjem preobremenjenosti delavcev.
• »Delovno okolje:« Pomembno je zagotoviti delovno okolje, ki spodbuja sodelovanje, podporo med zaposlenimi in čim manj konfliktov. Kultura podjetja mora biti osredotočena na dobro počutje zaposlenih.
• »Pravilno ravnanje v primeru težav:« Pomembno je, da organizacije razvijejo protokole za ravnanje v primeru težav z duševnim zdravjem zaposlenih. To vključuje zagotavljanje zaupnih načinov, kako lahko zaposleni izrazijo svoje težave, in nudenje podpore ter usmerjanje k strokovni pomoči, ko je to potrebno.
• »Odpravljanje stigmatizacije:« Delodajalci lahko igrajo pomembno vlogo pri odpravljanju stigme, povezane z duševnimi težavami. To vključuje izobraževanje zaposlenih o duševnem zdravju in spodbujanje odprte komunikacije o teh vprašanjih.
• »Razporeditev dela:« Pravilna razporeditev dela, omejevanje preobremenjenosti in zagotavljanje ustrezne ravni odgovornosti lahko prispevajo k zmanjšanju stresa in ohranjanju duševnega zdravja zaposlenih.
• »Uravnoteženost med delom in zasebnim življenjem:« Delodajalci bi morali spodbujati uravnoteženo razmerje med delovnim in zasebnim življenjem, kar močno prispeva k zmanjšanju stresa.

Zagotavljanje duševnega zdravja zaposlenih je dolgoročno v korist tako zaposlenim kot organizacijam, saj prispeva k boljši delovni uspešnosti in boljšemu počutju zaposlenih.

Kako lahko sami poskrbimo za svoje duševno zdravje v službi?

Žal se veliko delodajalcev še vedno ne zaveda koristi, ki jih v organizacijo vnese skrb za dobro duševno zdravje zaposlenih oz. jim ne zdi dovolj pomembno, da bi se s tem kaj preveč ukvarjali.
Prav zaradi tega je pomembno, da v teh primerih sami poskrbimo za to. Skrb za duševno zdravje na delovnem mestu je ključnega pomena za vaše splošno dobro počutje, kvaliteto življenja in produktivnost. Tukaj je nekaj strategij in nasvetov, ki vam bodo pomagali ohraniti dobro duševno zdravje na delovnem mestu:

• Globoko dihanje: redno izvajajte vaje globokega dihanja, da umirite živčni sistem. Vzemite si nekaj minut, da se osredotočite na dih, globoko vdihnite skozi nos in počasi izdihnite skozi usta.
• Upravljanje s časom: organizirajte svoje naloge in jih razporedite po prioritetah. Ustvarite seznam opravil in razdelite velike projekte na manjše, obvladljive naloge. To vam bo pomagalo, da boste imeli večji nadzor nad situacijo in boste manj obremenjeni.
• Vzemite si kratke odmore: redni kratki odmori vam lahko pomagajo osvežiti misli in zmanjšati stres. Uporabite tehnike, kot je tehnika Pomodoro, da delate v osredotočenih intervalih in nato vzemite kratke odmore.
• Fizična aktivnost in zdrava prehrana: vključite telesno aktivnost v svojo dnevno rutino. Tudi kratek sprehod med odmorom za kosilo lahko pomaga pri lajšanju stresa in izboljšanju razpoloženja. Ohranite uravnoteženo prehrano in ostanite hidrirani. Izogibajte se prekomernemu uživanju kofeina in sladkorja, saj lahko prispevata k stresu in tesnobi.
• Ostanite organizirani: naj bo vaš delovni prostor organiziran in brez nereda. Organizirano okolje pomaga zmanjšati stres in poveča produktivnost.
• Socialna podpora: zgradite pozitivne odnose s sodelavci. Deljenje vaših skrbi in izzivov s sodelavci, ki jim zaupate, je lahko odličen vir podpore.
• Reševanje problemov: Namesto da razmišljate o problemih, se osredotočite na iskanje rešitev. O izzivih se pogovorite s svojim nadrejenim ali sodelavci, da poiščete konstruktivne rešitve.
• Razvoj spretnosti: Razmislite o učenju novih veščin ali strategij za boljše obvladovanje stresa. To lahko vključuje upravljanje časa, reševanje konfliktov ali usposabljanje čustvene inteligence.
• Poiščite strokovno pomoč: če vaš stres na delovnem mestu postane izjemen in vztrajen, ne oklevajte in poiščite pomoč terapevta ali svetovalca. Lahko zagotovijo strategije obvladovanja in podporo.
• Dnevnik hvaležnosti: vodite dnevnik hvaležnosti, da se osredotočite na pozitivne vidike svojega dela in življenja. To lahko spremeni vašo perspektivo in zmanjša stres.
• Fleksibilnost in prilagodljivost: Bodite odprti za spremembe in se prilagajajte novim okoliščinam. Včasih stres nastane zaradi odpora do sprememb.
• Skrb zase: Poskrbite zase zunaj službe. Ukvarjajte se s hobiji, preživite čas z najdražjimi in si vzemite čas za dejavnosti, ki vam prinašajo veselje in sprostitev.
• Odsotnost: Različne študije kažejo na povezavo med dopustom, občutkom sreče in stresom. Ena novejših je pokazala, da tudi kratki oddihi pozitivno vplivajo na počutje.. izkoristite svoje dopustniške dneve in prosti čas, da si napolnite baterije in preprečite izgorelost. Psihologi svetujejo, da si zadnjega dneva pred dopustom ne zapolnimo preveč. Teden pred dopustom pa namenimo zaključevanju nujnih opravil in zapisovanju nalog, ki bodo ostale nedokončane.
• Postavite meje: Vzpostavite jasne meje med delom in zasebnim življenjem. Izogibajte se pretiravanju, tako da določite točno določen delovni čas in se ga držite.
• Naučite se reči NE: Strah pred morebitnimi negativnimi reakcijami ali posledicami, pred razočaranjem ali vznemirjenjem nekoga, škodovanjem odnosom, ipd., nam velikokrat preprečuje, da bi rekli NE, čeprav bi bilo to potrebno. Naučimo se, kako vljudno reči ne, brez da bi se počutili krivega, ker ste 'razočarali' nekoga drugega. S tem, ko smo sposobni reči ne, si ne povečamo le samospoštovanja, ampak si lahko pridobimo spoštovanje okolice

Kdaj reči NE?

• Ko ste že dovolj zaposleni. To bi moralo biti intuitivno, a ko imamo preveč dela, izgubimo fokus in tega niti ne opazimo. Dodatnemu delu recite NE, že preden pridete do te točke, in s tem preprečite, da bi vas preveč preobremenili.
• Kadar to ni usklajeno z vašim delom. Včasih se projekt ali naloga preprosto ne ujema z vašimi nalogami oz. projekti ali obsegom dela in tega preprosto ne želite narediti. Če ni prednostna naloga, je to zadosten razlog, da rečete ne.
• Ne ustreza projektu. Ste vešči svoje obrti, kar pogosto pomeni, da jo razumete bolje kot vaš vodja. Če dodatno delo ne ustreza vašemu delu, recite ne.
• Ko se začnete počutiti zamerljive ali jezne. Morda preveč govorite DA in je to znak, da kdaj rečete tudi ne, kadar vas dodatno delo obremenjuje.

Kako reči NE?

Odgovorite kratko. Če hočete reči ne, bodite jasni in neposredni. Na primer: Hvala, da ste prišli do mene, vendar se bojim, da mi to trenutno ne ustreza. Ali pa:

• Žal mi je, ampak danes tega ne morem narediti. Ob tem s telesno govorico izražajte odločnost in se ne opravičujte (preveč). Ne pozabite, da ne prosite dovoljenja za to, da rečete ne.
• Kupite si nekaj časa. Uporabite na primer frazo »vam še sporočim« in nato pretehtajte možnosti. Ko boste ugotovili, katerim dejavnostim bi se morali odreči, boste prošnjo odločneje zavrnili.
• Premislite o kompromisu. Ampak samo, če se strinjate z nalogo in imate dovolj časa. Predlagajte možnosti, ki bi ustrezale vsem. Vsekakor pa se temu izogibajte, če v resnici hočete ali pa morate reči ne.
• Ločite med človekom in njegovo prošnjo. V mislih imejte, da zavračate prošnjo, ne človeka. Ljudje po navadi razumejo, da imaš pravico reči ne, tako kot je njihova pravica vprašati za pomoč pri neki nalogi.
• Bodite jasni in pošteni do sebe in do tega, kaj v resnici hočete. Bolje se spoznajte in premislite, kaj pričakujete od svojega življenja.

Vsaka duševna stiska je tudi priložnost za spremembo na bolje. Iz izkušenj, ki nam jih prinašajo življenjske krize se učimo in s pomočjo bližnjih dosegamo boljšo kakovost življenja.

Pripravila Tadeja Lužnik
Viri: NIJZ, splet