20.09.2019

Ali se obeta konec socialno varstvenih programov?

Socialno varstveni programi, med njimi tudi Društvo Projekt Človek izvajamo za uporabnike unikatne programe, namenjene predvsem naslavljanju potreb naših uporabnikov – torej ranljivih skupin (mladostnikom, osebam s težavami v duševnem zdravju, zasvojenim, žrtvam nasilja in še bi lahko naštevali).

To so programi, ki so verificirani s strani Socialne zbornice – torej kvalitetni, strokovni in uspešni. Uspešni v smislu uspešne pomoči uporabnikom – reševanje življenj, tistih najbolj na dnu družbe.

V socialno varstvenih programih delamo strokovni delavci, torej delavci z akademsko izobrazbo, strokovnim izpitom in večletnimi izkušnjami. In kar je najpomembneje delavci s SRCEM.

V socialno varstvenih programih sprejemamo vse, ki so pomoči potrebni – ne diskriminiramo. Socialno varstveni programi ne tekmujemo med seboj kot je načelo kapitalistične družbe in v ospredje ne postavljamo dobiček, temveč ČLOVEKA. Med seboj sodelujemo, si pomagamo tako v strokovnih vprašanjih kot v nudenju ustrezne pomoči uporabnikom.
In le tako lahko tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, tudi resnično pomagamo. Da sodelujemo, se podpiramo in smo »tam« drug za drugega.

Sodelujemo pa tudi z državo. Zato smo leta 2012 solidarnostno pristopili k varčevalnim ukrepom, sredstva so se zmanjšala, a ob jasni zavezi ministrstva, da bo ta sredstva vrnilo, ko se bodo varčevalni ukrepi sprostili. Danes, konec leta 2019, pa višini iz leta 2011 nismo niti blizu.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je nenadoma iz predloga proračuna za leti 2020 in 2021 brez utemeljitve izbrisalo obljubljena dodatna sredstva za socialnovarstvene programe v višini 4 milijonov evrov za vsako leto. Na naše pozive in vprašanja pa ostaja gluho. Prav tako kabinet premiera.

Zato smo danes na novinarski konferenci odkrito in odprto spregovorili ter apelirali na Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti ter parlament, naj ponovno premislijo in upoštevajo, da prerazporejanje denarja, pravzaprav v tem primeru pomeni ogrožanje socialno varstvenih programov.

In kot je povedala mag. Suzana Puntar, predsednica Društva Projekt Človek: »Za učinkovite programe potrebujemo učinkovit kader, ki mora biti obravnavan enakovredno. Tudi v materialnem pomenu. Rezultati našega dela so. Na vseh področjih. Izvršujemo cilje resolucije, omogočamo kvalitetne programe, omogočamo dostopne programe, omogočamo izbire in prav je, da se to tudi opazi.«

Mag. Nace Kovač, predsednik Socialne zbornice Slovenije je opozoril: »To so programi, ki omogočajo ljudem povratek v družbo. Kam bodo šli duševni bolniki po odpustitvi iz psihiatrične bolnišnice, če socialno varstveni programi ne bodo zmogli več za njih poskrbeti? Na cesto?«

Strokovna vodja programa v Društvu SVIT Koper, mag. Žanin Čopi je opisala razliko med strokovnimi delavci v socialnovarstvenih programih in strokovnimi delavci v javnih institucijah: »Mi nimamo uradnih ur od 8-12 ure. Mi smo za ljudi v stiki na voljo cel delavnik. Mnogokrat še izven delovnega časa. Poleg tega gre ogromno časa za pisanje poročil, prijav na razpise in drugih administrativnih del. Za kvalitetno izvajanje programa, nujno potrebujemo urejeno financiranje.«

O sami naravi dela v socialno varstvenem programu je povedala tudi Barbara Berce, strokovna delavka v Društvu Altra: »Našim uporabnikom smo na voljo tudi ob 1-ih ponoči, če so v stiski in potrebujejo pomoč. Zato ker se zavedamo, da si zaslužijo dostojno življenje in so ga tudi sposobni živeti, a da ob tem potrebujejo nekaj več pomoči.«

Ob tem je na zelo iskren in pristen način izrazil hvaležnost g. Matjaž Smrdelj bivši brezdomec in uporabnik socialnovarstvenega programa, saj so mu strokovni delavci v socialno varstvenih programih rešili življenje: »Neprestano so mi govorili, da zmorem, da sem sposoben. Hkrati so mi omogočili nastanitev in v meni ponovno obudili človeka, ki si zasluži dostojnega in spoštovanja vrednega življenja.«

Socialno varstveni programi, s strokovnimi delavci smo tisti, ki omogočimo, da se dostojanstvo, spoštovanje in sprejemanje vrne v srca tistih, ki so se znašli na dnu družbe. Prav tako poskrbimo, da se tisti, ki si želijo ali zmorejo vrnejo kot enakovredni člani nazaj v družbo – reintegrirajo. Ker ne diskriminiramo, spoštujemo izbiro tudi tistih, ki ostajajo na dnu družbe in jim prav tako nudimo pomoč – pač toliko kolikor so jo pripravljeni sprejeti. A ne pozabimo, tudi ti so člani družbe in prav je, da kot odgovorna in ozaveščena družba poskrbimo tudi za njih.

Zato apeliramo na poslance državnega zbora, da vrnejo predvidena sredstva nazaj v proračun, saj bodo le tako socialno varstveni programi lahko še naprej izvajali kakovostne storitve in državi omogočali, da na ustrezen način poskrbi za svoje državljane.