Blog

Svetovni dan čebel je odlična priložnost, ko lahko osveščamo in tudi sami prispevamo k ohranjanju čebel in drugih opraševalcev.

»Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah.« (Neil Gaiman)

To je moje ljubezensko pismo ženskam.

Zdravje je najpomembnejša vrednota v družbi, in zdravi prebivalci so njen največji kapital. A zdravje ni samo telesno, ampak tudi duševno in pomeni tudi socialno blagostanje.

Turbulentni časi, ki vključujejo navajanje na epidemijo, so delo z družino zmanjšali. Ob tem smo opazili, da tudi po toliko letih ostaja enako dejstvo: urejanje družinske dinamike pri socialni rehabilitaciji zasvojenih pomembno vpliva na boljši izid zdravljenja.

Halooo, na pomoč! Ne morem dihaaaaati!

Tabor naredijo predvsem mladi – ljudje, šele potem prostor. Na taboru vsi postanejo eno – skupina.

Med pisanjem sem se že večkrat spomnila na fanta Mateja, ki mi med vsemi udeleženci najbolj ostaja v spominu.

Manca je vsakemu izmed nas dodelila konja, s katerim se bomo pobližje spoznali. Sledilo je delo. Hitro sem zagrabila za nekakšno vilam podobno orodje za kidanje in začela delati. Čistila sem box Pičipokijev, tako jim pravi Janja. To so trije majhni navihani poniji. Luštni in smešni.

Mentalno zdravje v »negujočih« poklicih je še vedno tabu in nekateri imajo pomisleke glede osebne udeležbe pri psihoterapevtu, psihologu, psihiatru... in se raje zatečejo v druge, bolj alternativne oblike »pomoči«. Kar je seveda ok, vendar ponuja pasti.

Ko sem se prvi dan na psihiatriji zvečer ulegla, me je zadelo. Nikoli si nisem mislila, da bom ujeta.

V teh kaotičnih časih je pravzaprav težko govoriti o preventivi. Vsak dan opažamo številne stiske, številne težave v duševnem zdravju, apatijo, strah, zaznavamo nasilje za zaprtimi vrati, ki ostaja zaprto, zaznavamo povečano število samomorov. Kje smo o(b)stali?

Tri leta nazaj sem tudi jaz izbrala svojo, ki pa ni bila lahka. Pot, po kateri še vedno hodim. Ravno ta pot, polna ovir in nepričakovanih dogodkov, me je pripeljala tukaj, kjer sem zdaj, kjer mi nič ne manjka in kjer imam vse, o čemer sem nekoč lahko le sanjala.

Da ne bo pomote: nikakor ne zanikam blagodejnega učinka gibanja in zdrave prehrane na naš um, holistični pogled na duševno zdravje celo zelo podpiram, a sem na lastni koži izkusila duševno bolezen tako hudo, da ji joga in ovseni kosmiči niso bili kos.

Po obilnem zajtrku smo se ob sedmi uri odpravili na srednje zahteven pohod. Naša pričakovanja so bila velika.

Po peš poti, kjer sta nekoč prav gotovo hodila Janko in Metka ter trosila kamenčke, pridemo do smučišča. Potem pa po komaj vidni stezici navzgor.

Bilo je čudovito. Vsi smo bili zadovoljni in navdušeni nad razgledom, ki je zaradi jasnega vremena segal daleč naokrog.

Vzeli smo si daljši odmor za malico, slikanje in opazovanje prečudovite okolice. Razgled in vreme sta bila res odlična.

Zraven smo imeli vsak po dva sendviča ki sta jih prejšnji večer pripravila S. in M.. S količino nista šparala. Zares dobro smo se okrepčali.

Komaj sem čakal, da skočim v morje, ker ga zares obožujem.

Razgled na okoliške hribe je bil čudovit. Ko smo krenili nazaj v dolino se je videla cela Sopotnica in TS. Padli smo v raznorazne debate.

Vsi udeleženi smo pogumno zagrizli v strmo brezpotje. Pihali in puhali smo po skoraj navpični poti.

Mmmmmm....čokolada, kako je dobra, kako je okusna, joj, res se ji težko upremo...

... a nam je Franci kaj kmalu rekel "pot pod noge" in štartali smo ...

Naš pohod na Nanos je bil načrtovan že kar nekaj časa. Ob prvem lepem vremenu smo se tako odločili in nas je Franci kot vodič odpeljal na želeno mesto.

Slikovni zapisi o plesu, segajo celo do 15 000 let nazaj. Nekoč, v času prvobitnih religij plemenskih ljudstev, je bil ples večinoma povezan z verskimi rituali.

Ob tem dnevu najprej pomislim na naravo in gozdove brez katerih si življenja sploh ne znam predstavljati.

20. in 21. marec prinašata toliko simbolike, da je težko strniti to v en zapis in nekaj fotografij.

"Parkirali smo in se sprehodili po idilični poti, vse je bilo zasneženo in spremljalo nas je sonce. Zaslužili smo kafe in kepanje. Mraz nas je pregnal naprej in tako smo se ob glasbi in dobri družbi še malo vozili okoli ..."

še en zapis uporabnice ...

Kmalu smo ugotovili, da se čez podrto grapo ne bo dalo, tudi kaj bi nas čakalo na drugi strani ni nihče vedel.

Po kar dolgi hoji nazaj smo le prispeli do koče na Zelenici, kjer nam je Franci naročil kavo, če jo je plačal ne vem, vem pa da je poznal oskrbnika.

Kot že velikokrat do slej si je Franci »izmislil« neko brezpotje, za katero je dejal, da se imenuje mimo kotlja. Kdo bi mu verjel?

Po nekaj časa plezanja se zasliši »ni me ubila droga, nisem pa prepričan, da me ne bo stena«. Da naštejem še nekatere vrhove, ki smo jih osvojili v teh letih, nekatere večkrat:

Vabljeni k prebiranju dogodivščin v 22-ih letih pohodništva v Društvu projekt Človek, ki jih je za DPČ sestavil Franci Tavčar.

Refleksija na delo ob 25.-letnici

Utrinki iz raziskovanja globin Škocjanskih jam.

Povzetek dogajanja na XXVI. dnevih SZS. Nabor predavanj o izzivu socialne pravičnosti; sledeh epidemije; integriteti, korupciji in profesionalizmu. Na delovnem otočku "Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021 - 2027" je mag. Suzana Puntar opozorila na nujnost ureditve statusa javnih socialno varstvenih programov.

Utrinki s tradicionalnega letnega srečanja, namenjenega izboljšavam dela. Team building na idilični lokaciji; zabavno in polno novih uvidov v svoje delovanje pri opravljanju dela.

Pohod na Vogar in namakanje v Bohinjskem jezeru sta odlična kombinacija za poletne dni.

Življenja brez tehnologije si v današnjem času ne znamo predstavljati več.

Za nekatere je trenutna situacija lahko nekaj pozitivnega, za druge težka preizkupnja. Vzpostavljanje abstinence v tem času pa je lahko tvegano. Pri Društvu Projekt Človek smo vam na voljo za pomoč, podporo in nasvet.

Uporabnikovo doživljanje programa.

Včasih je res težko, saj je, iskreno povedano, lepo biti zaljubljen, ampak kaj, ko odvisniška ljubezen ni tista prava. In tu nastane problem.