Blog

Na pot smo se ob 6h zjutraj odpravili s kombijem. Vodnik je bil Franci, spremljala pa nas je tudi Urška. Vreme nam je bilo naklonjeno. Bilo je toplo, a tudi oblačno, tako da je bilo kar prijetno.

Vsako prostovoljsko sodelovanje se začne z odločitvijo, da nekomu nameniš svoj čas. Včasih pa se iz te odločitve razvije nekaj veliko večjega.

V Društvu Projekt Človek verjamemo, da prostovoljstvo ni le pomoč drugim, ampak tudi prostor odnosov, osebne rasti in skupnosti. Zato nam je pomembno, da prostovoljcem ponudimo tudi priložnosti za druženje, povezovanje in lepa skupna doživetja izven vsakodnevnega dela v programih.

Ob letošnjem Dnevu za spremembe smo se v Društvu Projekt Človek pridružili vseslovenski pobudi pod sloganom »Dajte nam mir« z akcijo »Dajte nam mir – skupaj na poti za Človeka«. S spletno kampanjo smo želeli odpreti prostor za razmislek o tem, kaj mir pomeni ljudem, ki soustvarjajo naše programe – uporabnikom, prostovoljcem in zaposlenim.

Maša Grce je v Društvu Projekt Človek prostovoljka od maja 2025. V letu 2025 je fotografirala osrednji dogodek in strokovni posvet ob 30-letnici Društva Projekt Človek. Prav tako je v preteklem letu izvedla 2-dnevno fotografsko delavnico za uporabnike v terapevtski skupnosti. Trenutno je udeležena v uvajalnem programu za prostovoljce za delo v Terapevtski skupnosti v Sopotnici.

Prostovoljstvo na področju zasvojenosti je še vedno obdano s številnimi predsodki. Prepogosto slišimo, da je delo z osebami z roba družbe »pretežko« ali »rezervirano za strokovnjake«. Pa temu ni tako. Vas zanima zakaj?

Se kdaj počutiš, kot da se življenje samo dogaja tebi? Kot da so okoliščine, drugi ljudje ali preteklost odgovorni za vse, kar se trenutno dogaja? To je mentaliteta žrtve oziroma delovanje iz občutka nemoči, ki te zadržuje. Resnica pa je, da je tvoje življenje tvoja izbira in da imaš vsak trenutek možnost prevzeti odgovornost in postati soustvarjalec svojega sveta. Avtor: Stella Lukner

Mladostništvo je obdobje intenzivnega razvoja in učenja, v katerem si mladostnik utira pot do samostojne in odgovorne odraslosti, a je ta pot občutljiva na vplive iz okolja. Redna uporaba konoplje ta kritičen proces blokira in popači, saj namesto krepitve lastnih potencialov mladostnik razvija vzorce odvisnosti, ki mu onemogočajo stati na lastnih nogah.

Preden se človek prebudi, živi. A le redko srečno in izpolnjeno. Ne zato, ker bi želel tako živeti, ampak ker ne zna drugače. Njegovo življenje teče kot film, v katerem ne izbira scenarija sam. Vse poteka avtomatsko, od misli do občutkov, od odločitev do odzivov. Tako začne zgodba, ki jo mnogi prepoznajo kot življenje pred preobrazbo. Avtor: Stella Lukner

Svet, ki ga vidiš, je odsev tvojega notranjega stanja. Ko spremeniš način, kako gledaš nase, se spremeni vse okoli tebe. V novem blogu `Moč percepcije` raziskujemo, kako nas notranje rane, travme in miselni vzorci vodijo in kako jih lahko s sočutjem in zavedanjem začnemo zdraviti. Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner V vsakdanjem življenju pogosto vidimo le velike stvari – naloge, cilje, pomembne odločitve. A drobne, nevidne stvari se počasi kopičijo in vplivajo na naše počutje, tako kot prah pod tepihom. Prašen tepih je simbol vsega, kar potiskamo stran in ignoriramo: majhnih skrbi, neizraženih čustev, starih vzorcev in nepreverjenih prepričanj. Sprva se te stvari zdijo nepomembne, a sčasoma vplivajo na našo energijo, razpoloženje in odnose.

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Tina Mezeg je magistrica psihologije, ki je svojo pot v Društvu Projekt Človek začela z obvezno študijsko prakso. Po opravljeni praksi je ostala prostovoljka in se letos v Društvu Projekt Človek tudi zaposlila. Verjame, da je prostovoljstvo več kot le korak v kariero – je izraz solidarnosti, ki ruši predsodke in prispeva k destigmatizaciji zasvojenosti ter odpira prostor za spoštljive odnose in resnične spremembe.

Avtor: Jadranka Ivanković, univ. dipl. soc. ped., strokovna delavka, vodja programa za otroke in mladostnike

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

V svetu, ki nas neprestano vleče navzven, k dosežkom, pričakovanjem, informacijam in primerjavam, zlahka izgubimo stik s tem, kar je v resnici najpomembnejše, stik s seboj. To je temelj, iz katerega lahko gradimo mirnejše, bolj pristno in izpolnjujoče življenje. Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Kot pravi naša prostovoljka Marica, se je v Društvu Projekt Človek znašla čisto po naključju. Vas zanima kako? Vabljeni k branju!

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Z grafično kampanjo MIT ALI RESNICA? jutri začenjamo tudi na družbenih omrežjih Društva Projekt Človek. Pridruži se nam pri razbijanju mitov, deli vsebine, komentiraj, razmišljaj z nami in postani del spremembe.

Glina ni le sredstvo ustvarjanja, temveč tudi močno orodje za raziskovanje notranjega sveta, izražanje čustev in iskanje notranjega ravnovesja.

Aleš je prostovoljec v Društvu Projekt Človek od leta 2023 in prostovoljno delo opravlja v Programu za otroke in mladostnike v Ljubljani. Leta 2015 je v Društvu Projekt Človek opravljal obvezno študijsko prakso.

Avtor: Stella Lukner

Avtor. Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Avtor: Stella Lukner

Zasvojenost pogosto posameznike potisne v spiralo izgube samozavesti, strukture in socialnih veščin, kar otežuje vrnitev v vsakdanje življenje. Zaposlitveni trening je več kot le usposabljanje; je most, ki povezuje preteklost z upanjem na boljšo prihodnost.

Faza reintegracije v programu Projekt Človek poteka v stanovanjski CR1 in nestanovanjski CR2 obliki, ki si v tem vrstnem redu tudi sledita. V CR2 imajo uporabniki že urejene materialne vidike življenja, posvečajo se radostnim vidikom, kot je zapisano v prispevku uporabnice.

Uporabniki TS in DID so konec julija svoj čas v sopotniški skupnosti preživljali počitniško. Kakor zatrjujejo, je bil teden razgiban in pester, četudi o kakšni aktivnosti, do katere še pridemo, pripovedujejo s ščepcem negodovanja.

Uporabnik Terapevtske skupnosti je v mesečnem časopisu Sopotnik takole ubesedil svoje občutke ob vstopu v nov letni čas.

Hodim v službo, malo zasanjana razmišljam, kaj bom počela za vikend...

Preživljanje praznikov v skupinah za podporo pri zasvojenosti in soočanje s pastmi, ki jih praznični čas prinaša za ljudi, ki se borijo z zasvojenostjo.

Moj glas, gre z gotovostjo knjigi z naslovom Hrepenenje po mami avtorice Kelly McDaniel. Ob besedi mama pomislimo na spoštovanje, občudovanje, podoba mame je sveta in nedotakljiva, njena kritika, četudi konstruktivna pa nedopustljiva in v družbi močno obsojana.

Odraščanje je obdobje, ki je lahko polno izzivov in težav. Mladostniki se srečujejo z mnogimi spremembami, tako fizičnimi kot čustvenimi, in pogosto se morajo soočati z novimi situacijami, ki jih še niso doživeli.

Povejte tistim, ki se težko odločajo ta tako pot: »korajža velja!«

Kajenje elektronskih cigaret in ogrevanih tobačnih izdelkov povzroča bolezni pljuč, pljučnega raka in kardiovaskularne bolezni, je pojasnila zdravnica Katja Adamič s klinike Golnik. "Za elektronske cigarete je najprej veljalo, da so lahko varna alternativa kajenju, vendar vemo, da to ni res," je opozorila in dodala, da so v ZDA v strokovnih člankih objavili že okoli 60 smrti zaradi e-cigaret.

V tem pismu bi rada izrazila svoje občutke, razmišljanja in spoznanja o najinem sodelovanju oziroma druženju skozi vsa ta leta.

Ovili smo se v šale in zastave slovenskih barv ter poskočno odkorakali bliže in bliže dogajanju.

Vsi smo pogledovali proti steni, za katero je Franci povedal da bo danes naša. Priznam da me je kar malo stisnilo, saj nisem nikoli prej plezal po stenah, ta pa je v senci zgodnjega jutra štrlela visoko in skoraj navpično nad nami. Srečali smo nekaj ljudi po poti, tudi možakarja ki nam je prijazno ponudil alkohol, katerega smo še bolj prijazno zavrnili.

V okviru promocije zdravja na delovnem mestu je bil prispevek poslan z namenom, ozaveščanja zaposlenih kaj lahko storijo za ohranjanje našega duševnega zdravja. Verjamemo, da bi lahko koristil tudi komu od vas.

Dan žena vsako leto slavi na milijone ljudi po celem svetu. Ta dan ni namenjen le ljubezni do žensk in rdečim nageljnom, ki so v nekaterih državah postali slavni simbol tega praznika. Ob 8. marcu slavimo pogumne in močne ženske, ki se ne bojijo prizadevati za spremembe.

Dokler verjamemo v ljubezen, bo vedno našla pot do nas.

Avtobiografija v petih poglavjih

Avtorica: Portia Nelson (iz pesniške zbirke There’s a Hole in My Sidewalk)

Prevod: Helena Marko

Recidiv je pri zasvojenosti pogost pojav in navzven deluje, kot da oseba v enem trenutku deluje dobro, v drugem pa se vse poruši. Tako se pogosto počutijo tudi osebe, ki recidivirajo. Razumevanje procesa recidiva pa razkriva, da tega stanja prihaja postopoma. Začenja se lahko tedne in včasih tudi mesece preden nekdo poseže po omami. V tem času pa je mogoče ta proces prepoznati in zaustaviti.

V psihosocialni rehabilitaciji oseb z izkušnjo zasvojenosti večkrat opazimo tudi druge duševne motnje; ravno tako lahko pri obravnavi nekaterih oseb z izkušnjo različnih duševnih motenj prepoznamo tudi zasvojenost. Kako je torej zasvojenost povezana z drugimi duševnimi in osebnostnimi motnjami in kaj se pojavi prej?

Na poti do velikanke srečamo še staro korenino Planice, Jelka Grosa, ki nam da zeleno luč za nadaljnji vzpon do velikanke in že smo pod odrivno mizo naše kraljice velikanke.

Mačke veljajo za ene od najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, na svetu naj bi jih živelo več sto milijonov in svoj svetovni dan, praznujejo od 2002, ko ga je oživela dobrodelna organizacija Mednarodni sklad za zaščito živali (IFAW).

Svetovni dan čebel je odlična priložnost, ko lahko osveščamo in tudi sami prispevamo k ohranjanju čebel in drugih opraševalcev.

Šport je igra ali aktivnost in je ključen del človekovega zdravja.

»Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah.« (Neil Gaiman)

To je moje ljubezensko pismo ženskam.

Zdravje je najpomembnejša vrednota v družbi, in zdravi prebivalci so njen največji kapital. A zdravje ni samo telesno, ampak tudi duševno in pomeni tudi socialno blagostanje.

Turbulentni časi, ki vključujejo navajanje na epidemijo, so delo z družino zmanjšali. Ob tem smo opazili, da tudi po toliko letih ostaja enako dejstvo: urejanje družinske dinamike pri socialni rehabilitaciji zasvojenih pomembno vpliva na boljši izid zdravljenja.

Halooo, na pomoč! Ne morem dihaaaaati!

Tabor naredijo predvsem mladi – ljudje, šele potem prostor. Na taboru vsi postanejo eno – skupina.

Med pisanjem sem se že večkrat spomnila na fanta Mateja, ki mi med vsemi udeleženci najbolj ostaja v spominu.

Manca je vsakemu izmed nas dodelila konja, s katerim se bomo pobližje spoznali. Sledilo je delo. Hitro sem zagrabila za nekakšno vilam podobno orodje za kidanje in začela delati. Čistila sem box Pičipokijev, tako jim pravi Janja. To so trije majhni navihani poniji. Luštni in smešni.

Mentalno zdravje v »negujočih« poklicih je še vedno tabu in nekateri imajo pomisleke glede osebne udeležbe pri psihoterapevtu, psihologu, psihiatru... in se raje zatečejo v druge, bolj alternativne oblike »pomoči«. Kar je seveda ok, vendar ponuja pasti.

Ko sem se prvi dan na psihiatriji zvečer ulegla, me je zadelo. Nikoli si nisem mislila, da bom ujeta.

V teh kaotičnih časih je pravzaprav težko govoriti o preventivi. Vsak dan opažamo številne stiske, številne težave v duševnem zdravju, apatijo, strah, zaznavamo nasilje za zaprtimi vrati, ki ostaja zaprto, zaznavamo povečano število samomorov. Kje smo o(b)stali?

Tri leta nazaj sem tudi jaz izbrala svojo, ki pa ni bila lahka. Pot, po kateri še vedno hodim. Ravno ta pot, polna ovir in nepričakovanih dogodkov, me je pripeljala tukaj, kjer sem zdaj, kjer mi nič ne manjka in kjer imam vse, o čemer sem nekoč lahko le sanjala.

Da ne bo pomote: nikakor ne zanikam blagodejnega učinka gibanja in zdrave prehrane na naš um, holistični pogled na duševno zdravje celo zelo podpiram, a sem na lastni koži izkusila duševno bolezen tako hudo, da ji joga in ovseni kosmiči niso bili kos.

Po obilnem zajtrku smo se ob sedmi uri odpravili na srednje zahteven pohod. Naša pričakovanja so bila velika.

Po peš poti, kjer sta nekoč prav gotovo hodila Janko in Metka ter trosila kamenčke, pridemo do smučišča. Potem pa po komaj vidni stezici navzgor.

Bilo je čudovito. Vsi smo bili zadovoljni in navdušeni nad razgledom, ki je zaradi jasnega vremena segal daleč naokrog.

Vzeli smo si daljši odmor za malico, slikanje in opazovanje prečudovite okolice. Razgled in vreme sta bila res odlična.

Zraven smo imeli vsak po dva sendviča ki sta jih prejšnji večer pripravila S. in M.. S količino nista šparala. Zares dobro smo se okrepčali.

Komaj sem čakal, da skočim v morje, ker ga zares obožujem.

Razgled na okoliške hribe je bil čudovit. Ko smo krenili nazaj v dolino se je videla cela Sopotnica in TS. Padli smo v raznorazne debate.

Vsi udeleženi smo pogumno zagrizli v strmo brezpotje. Pihali in puhali smo po skoraj navpični poti.

Mmmmmm....čokolada, kako je dobra, kako je okusna, joj, res se ji težko upremo...

... a nam je Franci kaj kmalu rekel "pot pod noge" in štartali smo ...

Naš pohod na Nanos je bil načrtovan že kar nekaj časa. Ob prvem lepem vremenu smo se tako odločili in nas je Franci kot vodič odpeljal na želeno mesto.

Slikovni zapisi o plesu, segajo celo do 15 000 let nazaj. Nekoč, v času prvobitnih religij plemenskih ljudstev, je bil ples večinoma povezan z verskimi rituali.

Ob tem dnevu najprej pomislim na naravo in gozdove brez katerih si življenja sploh ne znam predstavljati.

20. in 21. marec prinašata toliko simbolike, da je težko strniti to v en zapis in nekaj fotografij.

"Parkirali smo in se sprehodili po idilični poti, vse je bilo zasneženo in spremljalo nas je sonce. Zaslužili smo kafe in kepanje. Mraz nas je pregnal naprej in tako smo se ob glasbi in dobri družbi še malo vozili okoli ..."

še en zapis uporabnice ...

Kmalu smo ugotovili, da se čez podrto grapo ne bo dalo, tudi kaj bi nas čakalo na drugi strani ni nihče vedel.

Po kar dolgi hoji nazaj smo le prispeli do koče na Zelenici, kjer nam je Franci naročil kavo, če jo je plačal ne vem, vem pa da je poznal oskrbnika.

Kot že velikokrat do slej si je Franci »izmislil« neko brezpotje, za katero je dejal, da se imenuje mimo kotlja. Kdo bi mu verjel?

Po nekaj časa plezanja se zasliši »ni me ubila droga, nisem pa prepričan, da me ne bo stena«. Da naštejem še nekatere vrhove, ki smo jih osvojili v teh letih, nekatere večkrat: